Manga skrčljivke

Pred časom smo malo preskušale skrčljivo folijo, ki mi jo je v enem od prvih dobljenih bombončkov poslala Mravljica in naše dete je bilo seveda totalno navdušeno. Tako sem zadnjič, ko sem na Funky Kits naročala manga štampiljke, pri Glitter potu naročila še paket folije. In črn StazOn, ker VersaFine res preveč razliva. Dete uživa v barvanju z barvicami še bolj kot v barvanju s Tria markerji, njene prijateljice pa uživajo ob rezultatih, tako da jih je nekaj šlo od hiše, še preden so prišle pred objektiv. In še celo moj poservisirani telefonček je dobil nov obesek.

My daughter and I made some shrinkie mobile phone hangers. She loves making them, her friends love her for making them … and I enjoy coloring manga stamps so much! I thought that I’ll keep the reader, that would define me all right, but our little future guitarist said that until he gets his 1st guitar, he doesn’t need a hanger, so I kept the manga guitar player for a while … my phone doesn’t mind ;)

 P.s. Sometimes it doesn’t work like you want it to.

Svet se pa vrti [111]

Abecedni stoli. www / vir
Zložljivo, premično, spremenljivo … pohištvo. www / vir: Ata Slon

Zmajska lupina

Ja, čisto sem zatopljena v zmaje, res je, ampak ta obesek je nastal že pred kar nekaj časa. Po dolgem in počez sem preiskala cel blog in nekako nisem mogla verjeti, da tega obeska res nisem objavila, saj je vendar zadeva, za katero menim, da mi je v zadnjem času najbolj uspela in jo tudi največ nosim. Poliglina, seveda. Ponovljivo? Niti slučajno, je že mati vprašala, če lahko še ona enega takega …

I can hardly believe that I didn’t show you this piece of jewelery, considering that it is the piece I love the best of all I made in last 6 months … or even more … I called it Dragon’s eggshell. Yes, I know, I’m a bit obsessed with dragons this, hmm, year …

Kuhinjska improvizacija

Med tednom redko kuhava, ker sva sama in je vprašanje, ali se komu od obeh ljubi. Zdaj, ko je topleje, še največkrat Slovon zunaj na žar kakšno zelenjavo vrže. Včeraj pa je s tržnice prinesel take majcene lisičke. Nameravala sem jih ocvreti z jajci, tačas, ko so se z malo peteršilja dušile v belem vinu, pa sem se spomnila nečesa drugega – mini palačinkic, skoraj omletk, narejenih z minimalno količino moke. Žlica do dve na tri jajca. Še skleda zelene solate in kozarec vina in … mljac z niti 400 kcal z vinom vred.

Mini crêpes, filled with chantarelles, sauted in white wine. Served with a giant bowl of mixed lettuce and a glass of wine.

Prenovljene “startaske”

Vedno sem poleti rada nosila bele startaske, se jih še spomnite? Pred par leti sem kupila spet ene in jih neki brezveze porisala z napihljivimi barvami. Par črt sem in tja, v vseh možnih barvah, vključno s tisto srebrno z bleščicami – čista tuga, priznam. Pred par dnevi pa sem videla poslikane majice in nekje pred neki časa tudi ene copate kar tako … pa me je matralo in matralo, dokler se niso prelevile v takele. Pojma nimam, koliko so obstojne, čeprav sem pretežno uporabila barve za blago, ampak ne samo in čisto. Tudi ne vem, ali si jih upam preskusiti na kakšnem dežju …

I bought a pair of white tennis shoes (?) a while ago and I got bored with them. So I took some puffy colors and drew a couple of lines. A really unsuccessful attempt and I didn’t want to wear them much. When I saw Martha’s pants and t-shirts, I got inspired. Her pieces are much nicer, of course, but I’m happy with my first attempt.

Pomlad

Matrvola, vse cveti :( Jaz pa kiham.

Art tržnica

Jupi jaj jaj jupi jupi jaaaaj!

Lahko noč!

AJ (37)

Moje misli se zadnji teden vrtijo samo v eno smer. Poganjajo tipkajoče prste.

These days my mind travels in a single direction. To make my fingers type.

Svet se pa vrti [110]

Obešalniki. www / vir
Purrrrrrrrr … www / vir
Stoli, ki se komaj držijo skupaj. www / vir
Mala črna … omarica. Tudi drugo pohištvo imajo krasno. Zelo toplo priporočam ogled! www / vir
Mizici NY in LA. www / vir
Pa še eni luštni stolčki (in tudi gugalnik je kul, glej spodnjo povezavo). www / vir

AJ (36)

Malo sem utrujena, malo me vse boli, ampak konec se bliža in ker smo mladi, poskočni in polni energije, bomo že zdržali. Upam, da tudi tisti, ki so okoli mene, z mano. Sinoči nisem mogla več tipkat, so me roke bolele, pa sem malo packala po recikliranem rokovniku. Haiku je nastal že davno nazaj, zdaj spet sonček sije, pa je spet tak tapravi. Tole so akrili in Sakura kemični svinčniki.

I’m a bit tired from and of typing translations but there’s nothing that can be done about that save clenching my teeth until the sweet end and finish the novel. I’m getting there, no worries. I just had to splash some color in my journal yesterday. The haiku goes something like this: morning sun evaporating mists coffee smells nice

Slovenia or Slovakia? The solution is simple!

Torkova tavanja po Tivoliju

Tokrat bolj počas, sem testiral Panasonicov GF1. (Ampak sem bil potem doma priden in sem odtekel 7 km.)

Ptičkast kolaž s transferji

Moje objave so zadnje čase nekam redke, zato pa se poglavja prevedene knjige pridno množijo. Druga podlaga, ki smo jo delali pri Complex Collage, je bila lesena, ker se na les najlažje prenašajo transferji. Ker se da fajn s prstom podrgnit ;) Spodnji mi je uspel v prvo, zgornji ne ravno, pa sem popravljala, pa je zdaj bolj nagužvan. Naša tavelka pravi, da sem izbrala čudne barve za ptiča

This is my 2nd Complex Collage, the transfer background. I played with contrasting colors a bit, but I can’t decide if it was a bit too much. I had some problems with the transfers, but overayll I’m quite happy. I’m afraid that the coloring of my focal image is still a bit amateurish, but that’s who I am, n'est-ce pas?

Svet se pa vrti [109]

Čuden teden, komaj sem našel dve zanimivi stvari. Pa še od teh je prva za čisto malo zamudila prejšnji Svet, druga pa komajda ujela sedanjega …

Kumi Yamashita izdeluje slike, tako da okoli bucik navija nit … Svašta. Pa tudi druge zanimive stvari počne, kar poglejte si sami. www / vir
Škatlaste knjigice, ki se odrolajo. Priporočam ogled videa na spodnji povezavi. www

Tuštanj, Sv. Miklavž, Cicelj, GEOSS, vaška situla

V nedeljo smo se šli potepat … Najprej smo se odpeljali na grad Tuštanj. Večina se bo do njega pripeljala po štajerski avtocesti. Zapustite jo na postaji Krtina, greste proti Moravčam/Zagorju in v Selu pri Moravčah zavijete desno pri znaku Tuštanj. Od tam naprej se držite glavne ceste, pa pazite, da ne zavijete na Javorščico (edino slabo označeno križišče). Podatke o odprtosti si preberite na spletni strani gradu. Na gradu smo posneli malo morje fotografij, tako da jih je bilo po temeljitem čiščenju še vedno čisto preveč za na blog. Celoten (očiščen) nabor je na voljo na spletu.

A short story about the beautiful road trip we took on Sunday … First we visited the Tuštanj castle. A well-preserved (and restored) castle was a beautiful photo opportunity. The complete set is available on the web.

Potem smo se skozi Moravče odpravili do Katarije. Navigacija: glavno cesto zapustiš pri odcepu Ribče, potem se pa voziš po glavni cesti, dokler ne prideš do sedla. Deset metrov prej puščica »Geoss« kaže levo, na sedlu pa je desno usmerjen kažipot »Sv. Miklavž«. Slediš desni puščici in se ustaviš na koncu asfalta. Od tam je do cerkvice samo še kratek vzpon. V bistvu smo se na ta konec zapeljali, da bomo naredili izlet na Cicelj. Razgleda z vrha (prvega in drugega) sicer ni kaj dosti, je bil pa zato sprehod toliko lepši. Vodič (ravnali smo se po »Pravljičnih poteh Slovenije«) pravi, da je za uro in pol hoje (gor in dol) in ravno nekaj takega smo porabili (za hojo, pa še spodoben počitek na vrhu smo si privoščili).

Next we drove to the St. Nicolas church with a beautiful view over the Sava river valley. From here we went for a walk – an hour and a half trip to the Cicelj hill.

Ker nam je vodička na gradu rekla nekaj v smislu: »Oglejte si še Geoss, pa vaško situlo, ko ste že na našem koncu,« smo zavili še v smeri prej omenjene puščice z napisom Geoss. Peljali smo se malo po asfaltu, potem po krasnem makadamu z na novo urejenimi bankinami (cela milina), potem pa smo zavili nekam navzgor in pot je postala vedno bolj čudna (taka krepko razsuta gozdna cesta, z velikimi luknjami in spodobnimi skalami med njimi. Spodaj vidite že malo boljši primerek ceste.  Na najbolj kritičnem delu ni bilo nikomur do fotografiranja. Potem pa se je pokazal sv. Florjan in smo si oddahnili. (To, da smo videli cerkev sv. Florjana, smo ugotovili kasneje, na zemljevidu; takrat nam je zadoščalo, da smo prišli do cerkve, ker se nam je nekako zdelo, da je ni šel nihče postavljat v popolno divjino.) Če bo kdo gledal zemljevid – menda smo se peljali od Katarije pod Gorišco čez Drtijo mimo Kilovca. Na AdriaRoute je pot označena kot »jahalna steza«.

After then we followed a very scary road to a geometric centre of Slovenia – GEOSS. At the beginning, it was a nice drive on a macadam surface, which gradually turned into a rough steep road full of holes. Too scary to even take a photo – the picture below was taken when the road was (finally) much better.

Vseeno pa smo našli Slivno, kjer ima Slovenija svoj center. Malo smo fotografirali, potem pa smo si privoščili krasne palačinke v gostilni Vrabec.

Anyway, we made it and we found the geometric centre marker. They also server very good pancakes here (well, in the nearby village inn).

Nadaljevali smo skozi Vače, kjer smo se ustavili pri pokopališču in občudovali morsko obalo na nadmorski višini 500 metrov.

On the way home (on a much better road) we visited the village of Vače where they keep a well-preserved beach. Current sea level: 500 m.

Za konec pa smo zavili še v Klenik, kjer stoji povečana kopija vaške situle.

For the final touch we stopped in a nearby village to see a copy of  »situla from Vače« – a 2500 year old vessel.

 

Potem pa domov … Malo smo še gledali na zemljevid, ker nam ni bilo povsem jasno, kje smo, potem smo pa le ugotovili, v kateri smeri moramo slediti Savi (po cesti Litija-Ljubljana). Domov smo s »kratkega izleta« prišli spodobno utrujeni. Pa ni noben sitnaril zaradi tega, ker smo se imeli prav fino.

It was late afternoon then, we were tired and all we could do was drive home. And so we did.