Papirčkanje (7)

In spet je tu nova kartica. Precej splošne narave in s preizkušanjem staro-novih tehnik in nič zares novega – razen zame. Občasno občudujem razne “altered” kolaže in vedno znova ugotavljam, da kako tega pa res ne znam spravit skupaj. Večinoma zato, ker ne znam nalagati plasti na plast, ampak se kar hitro ustavim. Ampak za tole se mi zdi (samo zdi, no), da mi je celo približno uspela.

Obdelani sta sprednja in zadnja stran. Bež šeleshamer sem najprej porisala z enake barve voščenko, potem sem ga napadla z več rjavimi odtenki vodenk, blazinic za štampiljke, štampiljko kot tako (saj ni nihče pomislil, da sem tisto driado sama narisala, a ne?), obdelan časopis, del notnega črtovja, “tape transfer”, da sem dobila besedilo na prozorni podlagi, kotne štampiljke kar tako, krede … zagotovo sem še kaj pozabila. Uporabila sem skoraj vse, kar sem imela na mizi. Slovon pravi, da je ok. Hmmm …
Zanima me, ali gre to tudi v drugih barvnih kombinacijah, tako da bom zagotovo še kakšno poskusila. Zanimivo mi je predstavljal enega največjih problemov tisti košček časopisa, ker nisem vedela, kako poiskati del, ki bi ga uporabila.

(This is my first altered art card – at least I hope that it qualifies already. I think that I used almost everything I have on my table from stamps, crayons, watercolors, chalks, golden-leaf and whatnot …)

In še današnji blogerski bombončki (blog candies):
Paul je na svojem blogu objavil tako slikico papirčkov, da … ohhhhh! (thanks for the chance!!) (31. okt)
Juliet podarja lep kup raznih zadevic, ki bi osrečile vsakega papirčkomana (Juliet, your blogcandy is to die for!) (1. nov)
Leonie praznuje 10.000 zadetkov in podarja kupček Elzybells odtiskov – yummy papers and Elzybells stamps! (1. nov)
Dannie praznuje 3000 zadetkov in podarja odtiske, trakce, rožice … – a fab candy (2. nov)
Nikki je kot svoj bombonček izbrala presenečenje (we all wander what the surprise will be) (4. nov)
Jeanjeany z bloga Nantodar podarja uau zadeve (what a generous candy!)
Murielle z bloga Scrapmumur podarja štampiljko dimnikarja Charlija (he’s such a cutie!) (7. nov)
Elaine podarja komplet pro-markerjev za svoj rojstni dan (happy birthday!) (15. nov)
Tudi Angeldrummer kmalu praznuje rojstni dan in podarja ohogromen zavoj dobrot (that’s one huge candy, happy birthday!!) (18. nov)

Svet se pa vrti [35]

Ura na kroglice. Kliketi klaketi klik. Verjetno se ti zmeša prej kot v enem dnevu. www / vir
Salvador. Zorro. Burt. Django. Clark. www / vir
Pasje lučke za pasjeljubce. www / vir
Make your own dodo. www / vir
Kam s starimi časopisi (če nimate otrok, ki jih pridno nosijo na zbiralne akcije)? Predelate jih v stolček. www / vir

Termoskrčke ali (po domače) “bužirke”

Včeraj sva si s Slovonom privoščila potepanje po velemestu s sušijem, malo trgovinami in … ok, ne se smejat, ker je morala moja ljuba sestrica v Mečkator, sva šla pač zraven. Itak sva imela na seznamu za kupit nekaj stvari, ki se jih v naši “vasi” pač ne dobi. Tako da sem končno dobila rojstnodnevno darilo (RD imam maja, lol), in sicer uno krtačo za navijanje na topel zrak, pa kupila sva navadne arcopal čotole za jutranji muesli, pa sejalo za moko – če pečeš kruh doma, potem je sitno za to ves čas vleči ven sito.

V glavnem, tole je opravičilo Vixi, ker nisem včeraj pripravila posta o termoskrčkah Upam, da ne bo zamerila …

Tole so termoskrčljive cevčice, ki se uporabljajo, hm, električarji jih uporabljajo pri spajanju 2 kablov, da jim nadomestijo ovoj, ki ga je treba ogoliti s kabla, da lahko dva spojiš. A si predstavljate, kaj mislim, ali sem preveč smotano napisala?

Potem pogledaš, kakšno dolžino rabiš glede na svoje klešče, ki jih nameravaš zaščititi.

Natakneš in segreješ nad plamenom. Jaz sem jih kar nad plinskim gorilnikom. Ne vem, koliko toplote proizvaja un čudež za embossing, toplota fena ne zadošča.

Rezultat so lepo zaščitene klešče. Malo privajanja je treba, pa če dosti delaš, se verjetno plastikica kar hitro obrabi in jo je treba zamenjat. Ampak termoskrčljive cevke niso drage. Interdiskont proda takle paketek, kot je zgoraj, v katerem je 26 kosov, za manj kot 2€.

Noooo, zdaj, ko imam klešče zaščitene, bo verjetno najboljše, da se lotim žičkanja. Narediti si moram namreč sponko za tole keltsko ogrinjalo. Ampak me muči zapenjanje. Kako se na taki zadevi naredi zapenjanje, da bo držalo? Vixi, imaš kakšno idejo?

Konec Travian strežnika si2

Tako, končno je konec Traviana, vsaj zame. Z njim sem, torej, zapravila 1 leto in 2 meseca in mislim, da je to pravzaprav več, kot si odrasel in (bojda) odgovoren človek sploh sme privoščiti za eno igro. Vsekakor sem je ozdravljena, čeprav mi je na trenutke rahlo dolgčas, saj je konec strežnika praktično sovpadel s tem, da nimam na mizi niti enega prevoda, ki bi ga morala oddati. Ampak ta hip še zelozelo paše.

Glede na to, da sem bila na svojem prvem strežniku (si1) na koncu dual graditelju WW-ja, glede na to, da sem na svojem drugem strežniku (si2) izurila kar 4 napadalne vojske (3 sem zapravila čisto neumno, četrta je imela pa več kot 1000 katapultov, zato je šla naravnost v WW naselje, glede na to, da sem končala z razvitim 15c (kroperjem), praktično 60.000 enotami obrambne vojske, od katere je polovica nastala za tem, ko sem zadnjič poslala napadalno v napad, glede na to, da sem razvila skoraj 25 naselij in končala na 50 mestu od 4436 igralcev, glede na to, da sem nekaj časa izdajala celo WW-novice in pomagala pri odločitvah o tem, kako voditi alianso (imam pač oster jezik, kaj čmo), menim, da sem dosegla vse, kar se na slovenskem Travian strežniku sploh da doseči.

V spomin sem si naredila tale filmček (pozor, 12 MB!):

In za konec še malo šale!
Da preveč igraš Travian, veš:

* ko na zagovor iz matematike raje pošlješ sitterja …

* ko ti šef teži, da premalo delaš in si preveč na računalniku, ti pa razmišljaš, kako bi mu poslal napad z ovni, katapulti in konjenico …

* ko kupuješ hišo in pomisliš, da če pošlješ velik čistilni napad in takoj zatem ene 5 ali 6 senatorjev – imaš lahko brez problema tudi celo vasico …

* ko si sredi vrta začneš postavljat žitnico …

* ko ti števec na avtu meri hitrost v poljih na uro …

* ko sprašuješ trgovca na tržnici, koliko surovin lahko prenaša …

* ko greš v mestno hišo (na magistrat) in vprašaš, ali veliki festival že poteka …

* ko v časopisu prebiraš horoskop – in takoj za znakom ovna pričakuješ znak katapulta …

* ko vidiš okoli svoje hiše preveč ljudi in kličeš sosede za okrepitve …

* ko te iz spanca nenormalno zgodaj prebudi budilka in se, namesto da bi se odpravil v šolo ali službo, pripraviš za razpošiljanje napadov …

* ko v knjigi pri zgodovini opaziš, da so praetoriani »baje« sodelovali pri napadanju sovražne vojske, ti pa hitro prekineš profesorjevo predavanje in vsem razložiš, da so praetoriani dobri samo v obrambi …

* ko pripelješ na tržnico poln voz žita in ga poskušaš zamenjat za glino ali železo …

* ko se pelješ mimo kakšnih velikih polj žita in razmišljaš »kakšen lep cropper … kdo ve, koliko vojske bi lahko hranil v njem« …

* ko podvomiš, da ti nekdo govori resnico in bi mu najraje poslal 100 skavtov, da ga preveriš …

* ko med poukom zgodovine slišiš, da je Julij Cezar premagal Tevtone, pa se razburjeno vstaneš in vzklikneš: »Nikoli me ne bo premagal Rimljan!« …

* ko se vsedeš na konja in imaš namesto vajeti v rokah rumeno palico z zvezdico na koncu, zato da lahko galopiraš 19 polj na uro …

* ko opaziš, da imaš na vrtu precej prostora in se odločiš da boš nadgradil svojo palačo …

Papirčkanje (6)

Danes ponoči sem se zbudila z glavobolom, ker pa sem zaspala nazaj, se je ta od jutra prelevil v levjo migreno. Zajtrk sem še uspela narediti (sobotna klasika so toastki), potem pa me je dotolklo. Postelja in konec. Mislim, da sem se zbudila šele okrog 14h. Še dobro, da so otroci veliki in moj ljubi slovon ni imel preveeeeeč dela z njimi. Še največ energije je porabil, da ju je utišal, saj je še posebej tamauček precej glasne sorte. Da ne bi motila mene ...

Po kosilu sem se počutila samo še rahlo zadeto in ne več kot z drugega sveta in sem iskala nekaj mirnega in ne preveč napornega za delat. Prevajat nisem mogla …
Pa sem se usedla k papirčkom. Nastale so kar tri voščilnice. V načrtu sem imela štiri, ampak …

Ko sem zadnje dneve gledala voščilnice, na katerih so uporabili tako imenovane “inchies”, se pravi izrezke v velikosti enega kvadratnega palca, ki jih jaz imenujem palčki, sem pomislila, da bi lahko uporabila tehniko, ki sem jo že pri ozadjih ATC-jev. Iz šeleshamerja sem izrezala okence, malo večje od določenih mer za ATC, in nato okence kot slikar/fotograf postavljala na dele slik v revijah. Tako sem dobila zelo raznolika ozadja. Palčki so majhni, tako da dajejo po eni strani še več možnosti za kombinacije. Za svoje prve sem uporabila reklamni material, natisnjen na pravem fotopapirju. Mislim, da bi na rjavi izpadlo bolje, če bi bil zunanji rob ožji in poravnan, ampak sem to ugotovila, ko je lepilo že prijelo. Poleg tega sem dobila kritiko, da vodoravni robovi “padajo” v desno navzdol za cel milimeter. Druga … ne vem, tako zelo srebrno-modra je bila, da sem morala dodati malo rdečih srčkov – nalepkice za nohte. Štampiljko za male srčke sem naredila sama, iz radirke. Veliki srček je narisan s srebrno konturo.

Taaaaale me je pa namučila. Pravzaprav sem mislila, da bom uspela danes narediti dve voščilnici za 2 izziva, a sem tole postavljala, kombinirala, sestavljala in gnjavila toliko časa, da mi je za kaj drugega zmanjkalo časa. Narejena je po tej predlogi:   Kot “rdeči trak” sem si najprej zamislila note. Ker nisem našla nobenih, pisanih na roke, sem šla in prepisala Meditacijo iz Thais, solo partituro za violino. Črtovje sem nameravala postarati s čajem. Ker pa sem ravno fliknila v pralni stroj nekaj poletnih cunj v rjavih odtenkih, ki precej puščajo barvo, je rekel Slovon, naj dam list kar zraven, saj bo barvo pobral. Aha, šur. Razpadel je skoraj enako kot papirnat robček, pozabljen v žepu kavbojk. Note sem prepisala še enkrat, le da sem z zlato sakura z bordo obrobo, ki sem jo uporabila za naslov, napisala vse note. Ko so se posušile, sem list potunkala v čaj – in dobila roza obarvan list. Dooooh! Naprej sem ga starala z rjavo vodenko, še vedno roza pisava. Prevlekla z bronastim Sakura pisalom še enkrat vse note. S svečo požgala robove. Nič se ni skladalo. Ne s punčkama, ne z rožicami, nič z ničemer. Obup. Potem sem podložila bordo vodoraven trak. Pregrobo. Potem sem podložila rdečo čipko – in sta bili Taniti totalno neumestni. Poskusila sem še s kombinacijo trakov in končno je zadeva sedla skupaj. Koooončno. Notranja stran je prelepljena s svetlejšim papirjem. Tako je lažje napisati voščilo in skriti so konci širokih trakov. Vsi trakovi potekajo po sprednji in zadnji strani voščilnice. (This card gave me some grief! I tried 4-5 different combinations after I thought that I have the layout completely planned, because nothing fit. Everything was to heavy, everything came out bulky and clumsy, until I decided that a full band was just wrong for the flowery paper and the Tanita characters I choose. The girls are so lean, the flowery paper so elegant, that a uniform band of whatever that would cover most part of the card was just to much. So I opted for a more aerial design.)

In spet še nekaj blogerskih bombončkov:

Camilla podarja štampiljko Charlie 007, proizvajalca Whiff of Joy (27. okt)
Anka podarja različne prikupne zadevice (31. okt)
Kris iz Retro Café Art podarja čudovito zbirko “luknjic” (31. okt)
Maxine podarja lep kupček dodatkov za kartice
Eba podarja na kupe izdelkov domače izdelave (1. nov)
Kristin podarja Stampavie štampiljko Rachelle Anne Miller (1. nov)
Ashley podarja kupček dobrot in eno spooky lobanjasto štampiljko (1. nov)
Le kaj so Perfect Pearls, ki jih podarja Julie na Scrapping Away? (1. nov)

Tehle bončkov je vedno več, včasih se mi prav sline pocedijo, čeprav moj ljubi Slovon trdi, da imam za ustvarjanje pa reeees vsega dovolj (in preveč). Ampak jaz se v njegovo klet tudi ne vtikam, dokler uspem priti skoznjo do marmelade, tako da …

Papirčkanje (5)

Iz papirja ne nastajajo vedno voščilnice, daleč od tega. Kakšen droben ATC sem že pokazala, več jih imam spravljenih v albumu. Samo njihove slike, seveda. Pa kakšno knjižno kazalo in podobne drobnarije.

No, pred časom nas je Roba naučila izdelovati drobne knjižice. To znanje sem danes med Midsommer murders porabila za predelavo beležke. Tako da ni bilo treba šivati notranjih listov. Pripravila sem si toliko različnih materialov, štanc, čipke, papirjev in ne vem česa še, da je pol ostalo neporabljenega. Nastal je tale zvežčič:

Temu rečejo tudi “altered art”. Tale ni strašansko altered, no, nekako srednje. Pripravila sem se na to, da bom naredila nekaj čisto kičastega, pa mi noče uspeti. Saj pocukrano je tako dovolj. Platnice so ojačane s kartonom in ovite v biopapir, v katerem so cvetni listi, dodan je ojačan bordo hrbet. Vmes je vlepljeno kazalo – svilen trakec, na koncu katerega je še košček vzorca. Glavni motiv je Sarah Kay, moja velika ljubezen iz šolskih dni. Barvana s suhimi barvicami+terpentin, senčena z rdečo kredo. Šivi so narisani, ne pravi, uporabila sem Sakura gold v nekakšnem rdečem odtenku.

A kaj bom z zvežčičem? Pojma nimam. Ampak strašansko me je imelo, da bi polepšala navadno beležko za 1,50€. Pa še v tale izziv lepo sede. (This is not a card. It’s an altered pocketbook.)

No, in še moj odziv na blogerske bombončke ali blog candyje, ki potekajo ta hip:

NGCards praznuje svojih prvih 1000 obiskovalcev (24.okt);
Jill praznuje svojih prvih 10.000 obiskovalcev na blogu (25.okt);
Hellen je na svojem blogu oznanila odprtje nove trgovine The glitter garden in ga praznuje z bombončkom (candy)  (25.okt);
Tudi Rach je na vrsti, da podari eno od WOJ štampiljk in nekaj dodatkov (28.okt).

To je vse za danes, moram še malo prevajat, jutri je rok za oddajo!

Svet se pa vrti [34]

Kolesarske čelade – klobučki. Tole na desni je model Pariz, imajo pa še tri – žal so vsi ženski www / vir
Lučka za vse zamorjence. www / vir
Sodobni palčki za sodobne vrtove. www / vir
Čistilni gnjak (prevod: plastelinu podobna zadeva, ki je tako gnusna, da si je ne upaš vzeti v roke). Natlačiš v tipkovnico, potegneš ven in s sabo privleče vse lase, kožo, ostanke hrane in podobno, kar se skriva med tipkami. Menda ponovno uporabljivo, ampak pri moji tipkovnici bi zadevo samo še prijel za najbolj čist konček in odnesel med nevarne odpadke. Bi sprobal in poročal, ampak … gumi stane 7 funtov, poštnina pa 20. So nori, ti Angleži. www / vir
Šalčke za čajne svečke – iz voska. Z navodili za izdelavo. Všeč. www / vir
Trikotni podstavki za barvanje. Odlična ideja, ampak iz Amerike jih ne bom naročal, predraga poštnina. Iščem pameten nadomestek (po možnosti nekaj, kar lahko dobim skrajno poceni in recikliram) … www / vir
Za konec pa še nekaj fotografij Sonca. Res. Totalno. Fantastičnih. Fotografij. www / vir

Zemlja, voda, ogenj

Tjaši sem obljubil oceno Milk…

Osnova za vse tri je mlečna čokolada (who would guess…).

Zemlja je z oreščki (mletimi), pa po moje je v fili en del črne čokolade, take kot je v Milka Chocolate Dessert. Okus je res rahlo earthy.

Voda ima notri lubenico (vsaj okus in vonj od lubenice – obojega veliko) ter neko zadevo, ki ti poklja po ustih še pol minute po tem, ko poješ košček čokolade. Nekoč so že imeli nekaj takega v eni z mlečno al pa jogurtasto (se mi zdi) filo. Zelo dobra!

Ogenj je seveda s feferončki. Ne pretirano pekoče, ravno toliko da te še nekaj minut peče po ustih in jeziku. Za moj okus pa je čokolada preveč mlečna in ne paše dobro k pekočemu okusu – bolje bi bilo, če bi bila malo bolj črna. Pa da me ne bo kdo tožil, če ga bo čokolada preveč pekla – jaz treniram na teh in sem še kar utrjen.

Pa dober tek!

Papirčkanje (4)

Saj sama sebi ne morem verjeti … 2 papirčkasti objavi v 1 dnevu, to se pa ob navadnih delovnikih res res res ne zgodi. Zato tudi nisem čakala s prejšnjo objavo, ker se mi je zdelo, da nimam šans. Ampak sem čisto zares imela v glavi voščilnico, ko sem prišla do zadnjih 2 papirčkov iz kupčka, ki mi ga je poslala BojaMoja, pa še z jesenskim izzivom se mi je ujela. In tako je tu moja prva tildika, zapovrh še na podlagi, ki se ponaša s tem, da je šla skozi embosirno pripravico, ljubkovalno imenovano hrošček. BojaMoja je imela prav, že olistana veja sama je čudovita, ko jo osenčiš s kredami, še toliko bolj, a nekaj ji le manjka, zato je dobila z vodenimi barvicami pobarvano jesensko tildiko. Še par srčkov iz zaloge in … čipka! Zamisel, da bi uporabila na voščilnici čipko, sem dobila na Ismakijevem blogu, pravzaprav pri njegovem izzivu, a se tokrat nisem odločila, da bi upoštevala tudi njegovo postavitev. Najprej sem mislila, da jo bom še senčila z barvami za tekstil, ker pa je podlaga Tilde ostala bela, sem pustila tudi čipko belo.

Kaj še? Aha, točno, še en blogerski bombonček mi je ostal, Artfully Ila podarja set štampiljkic. In lahko noč

Papirčkanje (3) in šivčki

Kakšen lep dan, kaj? Noooot! Ampak, skoraj suša je že bila in prav je, da tudi kdaj dežuje. Tako si jaz lahko vzamem dopust in me še vseeno ne peče vest, ker ne pospravljam stvari po vrtu, ali pa morda plevem ali grabim listja, ampak sestavljam papirčke skupaj. In danes imam za to še posebej odličen izgovor, saj je sestrična včeraj rodila in sem seveda morala narediti čestitko še zanjo. Seveda in pod nujno.

Že včeraj sem se spravila delati tole voščilnico, ki pa je ostala pri tem, da je imela samo podlago. Jaz trdim, da je z Willow boljša, tavelka in Slovon trdita, da je dobra tudi brez, ampak da ji nekaj manjka, in da to mogoče ni Willow. Errr, ok, bo že kdo komentiral (Nena, a so v redu porabljene prve rožice?) Willow je pritrjena s 3D lepilnim trakom (oz. še ni, no) barvana po Majinih navodilih suhe barvice+terpentin. Zadevica se lepo obnese in še enkrat hvala!
Ker se nisem mogla odločiti, kako naj dokončam zgornjo, sem se lotila ATC-ja s kombinacijo štampiljk. Tega sem prvega barvala s to tehniko, pa še malo z barvicami kar tako in še malo s Sakuro za podlago, metuljčka itd. Uporabne so tudi moje Stadtler barvice, čisto malo se da pa delat tudi s Crayola metallic suhimi barvicami.
No, potem je prišla novica o novem malem bitjecu na tem svetu in to pač povzroči nezadržen val potrebe po ustvarjanju (saj bi napisala kreativnosti, ampak se bojim, da bi bilo preveč pretenciozno). Tukaj si nisem drznila čarati s terpentinom, ampak sem uporabila vodenke in izrezanega nad svetom začudenega pleničkarja, ki je napol prerisan in napol lastnoročno narisan, prevlekla z Rayherjevim utrjevalcem za papir. Tudi ta je pripopan s 3D samolepilnim. Še malo 3D učinka dajo “kukr” stekleni srčki, pentljice mi pa sem gor ne pašejo. Ali pa nimam nobene primerne, kdo bi vedel. Obožujem bel sakura glaze – ker se da z njim prit do beline na nebeli podlagi …
Vikend se začenja, tole je pa še dolg od prejšnjega vikenda. Naša tavelka je videla tele “trikotničke” in sta se oba spravila delat vsak svoje. Pri začetku prvega šiva sem pomagala, pa zaključevala sem, ampak tistega z velikim modrim učem je obšil naš 6-letnik praktično sam. Le od kod takemu mališanu tako veselje nad šivanjem?

To bi bilo vse za danes, ampak imam v mislih še eno jesensko tildiko – če je pa zunaj deeeeež. Od prijazne BojeMoje sem namreč danes dobila celo goro odtiskov in papirčkov, ki komaj čakajo, da se v kaj sestavijo. Edino moram pogledat še k njej, če se slučajno tale postavitev, ki se mi plete po glavi, ni porodila zaradi ene njene že sestavljene voščilnice. Ker to bi bilo res smotano od mene.

Še današnji blog candyji ali blogerski bombončki: Scrapmumur oddaja angelsko varuhinjo Melindo, Natalie pa toliko dobrot, da se ti v glavi zavrti, Julie’s Japes pa je spravila skupaj tako čudovito olivno barvno koordiniran bombonček, da moram pri njej res malo pogosteje postavati – mogoče se pa uspem odmakniti od svoje obsedenosti z modro …

Pleksi miza [3]

No, pa je končana. Danes sem imel samo še za eno uro privijanja vijakov dela.

V sobo sem jo odnesel v dveh delih – noge posebej in ploščo posebej. Stopnice iz kleti so ozke …

Zlepil sem ju kar s silikonom. In obtežil s priročnim materialom

Takole pa je videti v vsem svojem sijaju in z lepim prtičkom … ki bo menda še zlikan.

Pa še detalj. Pogled od zgoraj. Ja, luknja je puščena namenoma.

Upam, da vam je všeč. Meni je.

Pleksi miza [2]

Včeraj sem šel spet po nakupih …

Nogi številka 3 in 4 sem dobil brez težav. Če imajo v Merkurju kaj, potem imajo aluminij (šraufov namreč nimajo; beri spodaj). Tudi takle klocen, kot ga vidite na desni. Prodajalca sem vprašal, kaj jim bo, pa je rekel: “Ja, en ga je naroču, pou ga je pa storniru.” Eh.

Vijake, te sem pa iskal kot nor. Rabil sem M4, dolžine 60 in 70 mm, z nepogreznjeno glavo (kompliciran tip, saj vem (mislim, jaz, ne tip šraufa)). Predelal sem vse standardne prodajalne (ja, tudi Merkur; dva, pravzaprav), pa nič. Potem me je v viškem Merkurju ena prijazna prodajalka napotila na majhno trgovinico v Trnovskih vratih (to je zadnja kockasta zadeva na desni, če se peljete iz Ljubljane proti obvoznici direkt na jug, oziroma na izvoz “center”). Hm, pravzaprav me je na to trgovinico že pred enim tednom opozorila moja K., ampak od moških pravzaprav ne morete pričakovati, da jim bo na pamet padlo nekaj, kar je pred tednom omenila žena?

Kakorkoli že, trgovinica se imenuje Toda in tam dela ena skrajno prijazna Darja, ki obvlada vijake v nulo. In če česa nima, naroči. In M4x80 so imeli na zalogi. Face. Barjanska cesta 70, če boste iskali v imeniku.

Danes je bil slab dan za računalnike (zmanjkalo štroma, od takrat pa Outlook štrajka, pfuuj da mu !”@#$ Billa Gatesa) in sem šel raje malo v klet vrtat luknje. Končni rezultat: vse je navrtano, kotniki so presprejani na srebrno, polovica vijakov je narezanih na pravo dolžino, drugo polovico bom pa sproti, med montažo. In en vogal sem spravil skupaj. Evo ga iz vseh možnih strani.

Drži kot privito!

Jutri zmontiram do konca.

Občutljive omare

Oni dan sem iskal omarico za otroško sobo. (Tisto, ki bo dobila novo mizo.) Obup, vam rečem. V raznih Harveyih in Rutarjih so mi poskušali prodati ali totalen junk za 200 € ali pa srednje dobro robo za 400 €. Halooo? Sem že mislil, da jo bom delal sam, pa sem jo potem le našel v kleti Lesnine Brdo za 55 €, kar se mi je zdela še neka normalna cena za nekaj kosov iverke in okovja.

Danes sem pa čisto slučajno pogledal navodila za uporabo na zadnji strani garancijskega lista in … eh, poglejte si sami.

 

Kakšno klimo moram imeti v prostoru? A poleti, ko se soba segreje na 30 stopinj, mi bo omara razpadla? Da ne govorimo o vlagi – 75% ni v naši hiši nikoli.

Ajajajaj, ti trgovci.

Ja, kje je pa zrak?

Tole bo njama. Še posebej ogenj.

Čokoladni biskvit v 5 minutah

Častna, malo prej sem ga našla potom Craftzina, ki ga je pobral na Make&Takes. Biskvit iz mikrovalovke? A me zafrkavate? Kaj vse si bo še folk zmislu!

Ampak, jajce imam, ostalo pa tudi, tako da … mala, greš zmešat? Valda, treba probat.

Recept:
skodelica, primerna za mikrovalovko, priporočljivo z ročajem
v skodelici zmešaš najprej suhe sestavine
     4 žlice moke
     4 žlice sladkorja
     2 žlici kakava
dodaš
     1 jajce
     3 žlice mleka
     3 žlice olja
Zmešaš v gladko maso in flikneš v mikrovalovko za 3 min/1000W.
Naša mikrovalovka je 900W, zato smo … errr … peko podaljšali za 15 sekund.

Deluje in je dobro. Ravno pravšnja porcija za nas 4 ali za enega najstnika ;)

Pravkar pečeno je zelo vroče.      Razdeljeno na 4 enake dele.

Uživajte