Papirčkanje (20)

Pred ene desetimi dnevi je rojstni dan praznovala moja sestrica. Pošiljanje voščilnice sestri se mi zdi malo čukasto, se je pa pokazala ravno prava priložnost za malo namenskega ustvarjanja s papirjem, ker si je zaželela eno tako čisto žensko darilo, ki bi ji ga jaz težko sama kupila, ker imava precej različen okus. Kompletek spodnjega perila, namreč. Kompatibilnost okusov sem preizkušala zadnjič v H&M – na vse, kar sem ji pokazala, da mi je všeč, sem dobila nazaj izraze od “a se hecaš” do “ke škifo”. Tako da nima smisla, bova šli raje skupaj ob prvi priliki malo po štacunah.

Aja, bon, torej. Ali zadolžnica.

Sem se pa s tole ritko kar nekaj časa zafrkavala. Ko sem te “zizi-tanga” voščilnice, kot jim ljubkovalno pravijo v ustvarjalnem svetu, videla na slikah, sem namreč mislila, da so skonstruirane iz “odrezanega” srčka. Tako sem narisala srček iz treh krogov in dobila … jp, uganili ste, precej široko perdo, ki ni bila za nikamor. Joškici sta pa tudi nekam vstran štrleli. Končno sem sprintala kar slikico, ki sem jo videla pri N., in prerisala prava razmerja.

Roza šeleshamer sem senčila z oranžno kredo, tako da je bila v resnici barva kože precej kožna. Darilni papir, zlata čipka, zlata kontura za elastiko in verižico, srček in “tatujček”, pa je bilo.

Aranžirano med čokoladno-kavna zrna.

Na koncu je bilo vse skupaj povezano še z oranžno pentljico, ampak tistega nisem več uspela pofotkati. N’čhud’ga.