Pa smo končno šli v De Reigerja*. Highlight vsakega obiska Amsterdama, vam rečem. Nekateri so se sicer odločili za mečarico z rakci …
… ampak staro jedro družbe je vztrajalo pri školjkah. Klapavice v zelenjavno-vinski omaki. Nebesa. Fotke prej ni. Ni bilo časa. Je samo fotka potem.
Vse je bilo treba pojest. Tudi juhco.
Čez školjke sem si privoščil »Mojito desert«. »Like a Mojito, but frozen,« je pojasnila natakarca. In res je bilo tako. Jako mentasto. In jako dobro.
Potem je bilo seveda treba peš do Centraala. Če ne drugega zato, da se pivo in pivo in posladek in Southern Comfort [a da ga še nisem omenjal? je pač pasal čez vse skupaj] malo razkadijo … Pa sem spotoma posnel Westkerk [wonky ni zaradi pijače, ampak zato ker sem odložil fotko na zelo postrani posneto mizo; osvetlitveni čas je bil namreč ene pet sekund] …
… in prometni znak, ki prepoveduje parkiranje čolnom (hm, tole bo treba malo posvetlit).
V metroju pa sem ujel še zanimivo slikarijo.
* De Reuger, Neuwe Leliestraat 34; večerjo strežejo od 18h do 22:30, rezervacij ni – prideš in čakaš.
Ni komentarjev:
Objavite komentar