Ta september se poročajo naši člani orkestra. Dekleta se niso nič zmenila, a se jim je datumsko vseeno izšlo. Prva od prvih violin se je poročila v soboto. Na orkestralnih porokah igra orkester, če je to le mogoče in časovno itd. izvedljivo. Ker je M. zapovrh ena prvih članic orkestra in še dirigentova hči, pač nismo mogli manjkati.
Večino “programa” smo odigrali v cerkvi: Wagnerjevo poročno koračnico (pri tej je pel še zbor Mavrica, nevestina mama je namreč pevovodkinja zbora), Haendlovo Alelujo, Mozartov Ave Verum (tudi z zborom), Massenetovo Thais meditacijo (solo je igral nevestin oče in bilo je božansko), na koncu pa še Bachovo Air in Mendelssohnovo poročno koračnico. | |
Na civilnem delu poroke v Bistri na prostem smo še enkrat zaigrali poročno koračnico, na koncu pa še What a wonderful world. K sreči so nas takole stlačili pod šotor, saj se je med trobentačevim solom tako neznansko ulilo, da bi s svojimi lesenimi škatlami zagotovo bežali … | |
Ker pa je M. tudi prijateljica, ne le soorkestrašica, je dobila poročno darilo. Usklajeno s temo poroke, metulji in njuno pesmijo Metulj, barvno pa vsaj malo usklajeno z njuno bodočo kuhinjo (ki bo menda pretežno bela, ne zelena). Za veliko skupnih zajtrkov v postelji … Pladenj je naredil Slovon, pobarvala in opremila sem ga pa jaz. |
Najs, res ... pladenj je nadvse kjut. Enkrat boš ti to meni v živo razložila, kako to narediš ... :) Ne, najbrž se tega ne bom lotila, ampak mi je pa zlo všeč.
OdgovoriIzbrišiMmmmmm, a lahko tukaj izjavim, da una violinistka v belem prou fajn izgleda?
Ma je črtasta bluza, nisem bla cela v belem. Je bila pa zato nevesta v ful lepi srebrni oblekici.
OdgovoriIzbriši