Vse kar moram vedeti o siporeksu [ja, to je tržno ime (no, Siporex je tržno ime); ja, pravilno se reče porobeton; ja, jaz bom še naprej pisal siporeks] sem se naučil na spletnih straneh Xelle, kjer imajo o gradnji s siporeksom napisane cele priročnike. Strašno koristno in uporabno.
Za morebitne posnemovalce – vsekakor se vam prebrati vsaj razdelek o orodju in nasvete za gradnjo, pred začetkom dela pa ne škodi pogled v podatke o gradbeni statiki in konstrukcijske detajle. Iz lastnih izkušenj [nekoč sem brez vsakega predznanja sezidal klopco iz siporeksa, ki je zdržala le dve poletji] vam lahko povem, da z »naivnim« pristopom ne prideš daleč.
Orodja si navaden domači zidar seveda ne bo nabavil toliko, kolikor ga imajo opisanega na zgornjih straneh. Potrebuješ žago za siporeks, brez te ne gre; namesto gumijastega kladiva je čisto dobro tudi leseno; namesto lopatice za nanos lepila sta OK tudi špohtl in kela [eeee, zidarska lopatica in žlica? pravzaprav ne vem, kako se tem zadevam reče po slovensko]; kot strgalo se odlično obnese rašpla (bolj groba pila za les). Vodilo za pravokotno žaganje sem si naredil kar sam, pa še tega sem uporabil samo za žaganje sten za omaro, kjer je moral biti sprednji rob pravokoten. Pri oblaganju kotlička se nisem toliko sekiral, tam sem žagal kar »na oko«, samo črto sem narisal, saj sem lahko nepravilnosti skril z lepilom.
Takole je videti žaganje. Ostanki od prejšnjih žaganj so odličen podstavek :)
Aja, na teh slikah se vidi, da sem žagal v kopalnici. Ne počet tega, razen če stanujete v bloku. Če se le da, žagajte za hišo, tam kjer nihče ne bo opazil ogromnih količin belega prahu. Ja, žaganje siporeksa je umazan posel. Ko sem pospravljal kopalnico, sem skoraj uničil sesalec, toliko je tega prahu in tako droben je, da se zavleče v vse dele motorja :(
Tako pa se z vodilom in rašplo odbije sprednjo špico. Elementi iz porobetona imajo na eni strani utor in na drugi zob za lažje sestavljanje sten in za boljšo trdnost. Ena od sten zidne omare v kopalnici je bila narejena iz kosa polne dolžine (62 cm in pol) in je bilo treba odpilit le zob. Druga stena (ob zidu) pa je krajša in tam sem žagal.
Pod prvo vrsto je treba pripraviti podlogo iz malte (vreča finega notranjega ometa se čisto dobro obnese). Podloga naj bo vodoravna. Ko je suha, pa začneš zidati. Zidake lepiš z lepilom za siporeks [več o tem na zgoraj omenjenih straneh; ne bi ponavljal vsega, kar so mojstri čisto dobro napisali].
Steno je treba vsake dve vrsti sidrati. Kovinsko sidro je v siporeks kar pribito, na zid pa sem jih vijačil.
Tudi na strop je treba steno pritrdit. Eno sidro sem skril v sredino …
… drugo pa postavil spredaj. Čezenj bodo prišle ploščice in se ga ne bo videlo.
Med nosilnim zidanim zidom in predelno steno iz siporeksa mora biti 1 cm razmika (pa med steno in stropom tudi, le da tam priporočajo 2 cm), ki ga na koncu (ko je lepilo suho) zapolniš z ekspanzijsko poliuretansko peno (purpen). To me še čaka.
Nasvet za novopečen domače mojstre: po navodilih, počasi in z razmislekom, če se zatakne, poišči nekoga, ki obvlada, in ga vprašaj. Pa začeti z nečim, česar ni škoda, če se podre :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar