Orkestralne poročne sobote (3) in Layer Love (9)

Da sem dokončala zadnjo Juliino lekcijo, je trajalo skoraj dva meseca. Vmes so bili dopusti in nasploh se je dogajalo. Včeraj smo igrali še na zadnji orkestralni poroki: poročila sta se violistka P. in violinist J., ki sta se pri orkestru tudi spoznala. Tako so bili včeraj med igranjem nekateri pogledi rahlo zamegljeni, še dobro, da je program že utrjen. In še dobro, da je v borovniški cerkvi fina akustika. Ko sem po mislih brskala za tem, kaj naj podarim P., ki je bila nekoč davno celo varuška našega malčka oz. kar obeh, preden je šel v vrtec in je bilo poletje in tudi s Sončo nisva imela kaj početi cele dneve doma, ker sva morala delati službene stvari, sem se spomnila na zadnjo nedokončano lekcijo layer love, ker je tako polna simbolike, ravno pravšnje za začetek njune skupne poti – z mojega stališča, seveda.

V posvetilu je pisalo: Zdaj že ptički čivkajo, da vama sloni želimo veliko ljubezni.

In še zahvala našim puncam, ki so dale par finih nasvetov za pikice na i. Brez njih mi ne bi uspelo tako, da je bil celo Slovon zadovoljen.

This is my last Layer Love lesson, on wood base. I’m going to ask Julie if I graduated from her course now. I hope that I wasn’t a difficult student and that she’ll like what she sees. I really like the finished product but I have to admit that it took a lot of criticising and advising people around me to get it to this point. I was ready to declare it finished many steps ago and it didn’t have the same impact then. Thank you all, guys, critique is harder to take than praise, but I cherish it anyway because it makes me grow and be better.

I gave this painting (am I allowed to call it that?) to a dear friend yesterday as a wedding present with following words: Even the birds are twittering on the rooftops, that we, the Ephelants (slovoni), wish you all the love in the world.