Nakitkanje (4)

Včeraj sem cel dan tipkala prevod in ko sem bila že totalno naspidirana, da zdaj je pa konec in bom oddala v roku, sem “našla” še eno celo datoteko s 13.000 besedami, od katerih jih moram prevesti še 10.000. Ja pismurosnu, no, le kako mi uspe? Čisto zvečer še vseeno nisem mogla delat, barvat tudi nisem mogla, ker me je desna roka bolela od tipkanja (malo mi še vedno nagajajo bolečine v prstih, ki sem jih pridelala konec avgusta – začetek septembra in se oglasijo ob preveč neumornem pretepanju tipkovnice), zato sem zlagala ogrlice in uhane.

Prva se je kar sama, čeprav sem se kar malo potrudila, da sem ugotovila, koliko perlic je treba nanizati, da dobim lepo zanko skozi obesek. Všeč mi je, če si perle lahko najprej razpostavim na pladenjček, ker vidim, koliko česa bom potrebovala, ampak ko sem začela, je bil še preveč poln krame, tako da so mi fimo perle nekako … no … ostale. In se je potem v hipu zložila še druga, čim sem se odločila, da je “focal bead” iliti osrednja perla (focal bead mi zveni bolj normalično) bolj primerna za verižico kot za morebitno broško. Po želji gredo zraven uhani, ampak s temi fimo kosi bi bili preveliki, zato so bolj simpl sorte.
Tile koščki niso najnovejši, so pa eden prvih mica shiftov, kar sem jih naredila v rdeči perl fimo. Vmes so delčki biserne matice, ki sem jih kupila nekoč davno in jih nisem znala do zdaj še nikamor vkomponirat. Kadarkoli sem se spomnila nanje, sem izdelek podirala.
Rjave barve so pri nakitu bolj redko moje, ampak tile koščki so mi všeč. Verjetno tudi zato, ker so različnih oblik, katerim navkljub sem na koncu pristala pri simetriji. Celo pri tistih dveh spiralah, ovitih okoli osnove, chipsov iz FireMountainGems. In še uhani za dopolnitev. Barve so malo mimo in niti halogenska osvetlitev v kombinaciji s flešem ne pomaga, če zunaj naprej in naprej dežuje! Na vseh novih izdelkih je lepo viden učinek moje nove pridobitve v orodjarni, brez katere ne vem, kako sem sploh do zdaj preživela. Jp, govorim o krimparcah. Ljubim krimparce.
Ampak ne v tem primeru. Ko sem štoper že stisnila, sem ugotovila, da je luknja na lesenih ovalčkih prevelika in zdrsne čezenj. In ker seveda ne gre, da bi se ogrlica punci razsula sredi ceste, sem ga prekrila s crimp-coverjem. Slogovno bi šel čez bolj bakren, ampak jih še nisem videla. Še dobro, da je sponka na tilniku, ne? Tale focal swirl mi je blazno všeč, čeprav zelena ni nekaj, čemur bi lahko rekli moja barva. Ampak zaradi brušenja (tumbler rulz, to sem že povedala, ne?), poliranja in lakiranja imaš občutek, da mu vidiš v zavite globine.
In za konec še par uhančkov kar tako. Perlice na modrozelenih so dosti bolj živih barv, koščki so mokume-gane s srebrnimi lističi. Črno-beli so genijalno dolgi, upam, da tisti, ki so ji namenjeni, ne bodo predolgi. Na oranžno-rjavih pa se čipsi barvno ne tepejo, tako kot se na tej slikci, častna, da ne.

Nič, zdaj grem pa naprej tipkat svojih 10.000 besed.